DAVČNE BLAGAJNE

in vse, kar morate vedeti o njih

 

Julija je bil sprejet Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki določa uporabo davčnega potrjevanja računov pri izdaji gotovinskih računov od 02.01.2016 dalje.

Glavni namen zakona je z dvojno kontrolo – preko Finančne uprave RS in preko kupcev, povečati nadzor nad gotovinskim poslovanjem ter tako zmanjšati stopnjo sive ekonomije, dela na črno, utaje davkov, povečati javno-finančne prihodke, pravičneje porazdeliti davčno breme med zavezance, bolj zaščititi potrošnike itd.

Davčno potrjevanje računov bo delovalo tako, da bo Finančna uprava RS, preko informacijskega sistema, v realnem času, ob izdaji računa prejela informacijo o izdanem računu. Dolžnost kupca bo zahtevati in obdržati račun do izhoda iz poslovnih prostorov.

Znanih je že precej informacij o davčnem potrjevanju računov. Ne glede na znana teoretična dejstva bomo šele tekom prihodnjih mesecev spoznali, kako se bo uvedba davčnih blagajn izkazala tudi v praksi. Uvedba davčnega potrjevanja računov zahteva precejšnjo mero administrativne in informacijske pred-priprave.

Da bi prehod na poslovanje z davčnimi blagajnami potekal kar se da nemoteno, smo za vas pripravili nekaj napotkov in usmeritev.

 

V ČLANKU BOSTE PRIDOBILI ODGOVORE NA NASLEDNJA VPRAŠANJA:

 

Kdo sploh potrebuje davčno blagajno?

Na kakšen način so lahko izdani gotovinski računi v prehodnem obdobju do 31.12.2017?

Kaj vse mora podjetnik postoriti, da bo gotovinsko poslovanje z 02.01.2016 steklo nemoteno?

Kakšni so interni akti, ki jih podjetnik za davčno potrjevanje računov potrebuje?

Kakšne so kazni in globe za morebitno nespoštovanje predpisov?

 

V SISTEM OBVEZNEGA DAVČNEGA POTRJEVANJA RAČUNOV

so vključeni vsi zavezanci, ki izpolnjujejo tri pogoje:

 

            • vodijo poslovne knjige in evidence,
            • izdajajo račune za opravljeno dobavo blaga ali storitev in
            • prejemajo plačila za izdane račune v gotovini.

 

Plačilo v gotovini je vsako plačilo, ki ni neposredno nakazano na transakcijski račun, kot npr. bankovci in kovanci, kreditna/plačilna kartica, ček, poštna nakaznica, plačila po povzetju, Moneta, razni boni in kuponi, Bitcoin ipd.

Plačilo v gotovini ni plačilo, ki je neposredno nakazano na transakcijski račun, kot npr. plačilo preko spletne banke, plačilo s položnico neposredno pri ponudniku plačilnih storitev (pošte, banke), plačilo z UPN nalogom, plačilo s Paypal-om, neposredne kompenzacije/medsebojni poboti ipd.

NA KAKŠEN NAČIN SO LAHKO IZDANI GOTOVINSKI RAČUNI?

 

Zavezanci lahko v prehodnem obdobju, ki traja do 31. 12 .2017, izdajajo račune na dva načina:

  • z uporabo elektronske naprave t. i. davčne blagajne
  • z uporabo vezane knjige računov

Po prehodnem obdobju uporaba vezane knjige ne bo več mogoča, račune bo možno izdajati le z uporabo davčne blagajne. Izjema bo izdajanje računov na lokacijah, kjer internetna povezava ne bo možna. Za to izjemo bodo zavezanci morali zaprositi za potrdilo o nemožnosti vzpostavitve povezave, na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS, s katerim bodo lahko račune izdajali z uporabo vezane knjige računov.

V istem prostoru zavezanec ne more uporabljati kombinacijo obeh oblik izdajanja računov – davčne blagajne in vezane knjige računov.

KAJ VSE MORA PODJETNIK POSTORITI,

DA BO GOTOVINSKO POSLOVANJE Z 02.01.2016 STEKLO NEMOTENO?

 

1. Pridobiti mora namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje izdanih računov.

Namensko digitalno potrdilo se pridobi z oddajo vloge – DPR-PridobitevDP, na portalu eDavki in je veljavno 5 let.

 

2. Finančni upravi RS mora sporočiti podatke o poslovnih prostorih, kjer zavezanec stalno ali občasno izdaja račune.

Poslovni prostor je prostor, kjer zavezanec stalno ali občasno izdaja račune. Vsak premični objekt in premična davčna blagajna se štejeta pod premični prostor, medtem ko se za nepremični poslovni prostor šteje nepremični poslovni objekt v katerem zavezanec opravlja dejavnost.

 

3. Na vidno mesto mora objaviti obvestilo o izdaji računa in obveznosti kupca, da vzame račun.

Obvestilo je točno določeno s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov. Predpisana je velikost obvestila v merah 148 x 210 mm – format A5.

4. Pred pričetkom izdajanja računov mora sprejeti interni akt.

Interni akt mora vsebovati: dodelitev zaporednih številk računom, določitev oznake poslovnih prostorov, blagajn in oseb, ki so odgovorne za davčno potrjevanje računov.

5. Poskrbeti mora, da bo izdan račun vseboval vse potrebne podatke, predpisane z Zakonom o davčnem potrjevanju računov.

Poleg vseh ostalih obveznih podatkov, predpisanih z Zakonom o davku na dodano vrednost, mora račun vsebovati tudi:

    • številko računa v predpisani obliki (oznaka poslovnega prostora, oznaka davčne blagajne in zaporedna številka računa),
    • čas izdaje računa – ura in minute,
    • oznako zaposlenega – fizične osebe, ki je izdala račun,
    • enkratno identifikacijsko oznako računa – EOR in
    • zaščitno oznako izdajatelja računa – ZOI.

 

EOR je enkratna identifikacijska oznaka računa in predstavlja potrdilo, da je bil izdan račun prijavljen Finančni upravi RS. Oznaka se programsko ustvari v informacijskem sistemu Finančne uprave RS.

ZOI je zaščitna oznaka izdajatelja računa, ki mora biti v tekstovni obliki (32 znakov) in v obliki kode (kode PDF 417 ali QR kode ali več črtnih kod tipa Code 128). Oznaka se uporablja za ugotovitev pristnosti izvora računa in je povezana z zavezancem – izdajateljem računa. Ustvari jo elektronska naprava za izdajanje računov.

 

Izgled računa, izdanega preko davčne blagajne.

 

 

6. Priskrbeti mora elektronsko napravo in ustrezno programsko opremo za izdajanje računov ter Finančni upravi RS poročati o proizvajalcu oz. vzdrževalcu davčne blagajne.

Programska oprema, ki je nameščena na elektronsko napravo za izdajanje računov, mora biti skladna z 38. členom ZDavP-2, ki prepoveduje omogočanje brisanja, popravljanja, razveljavljanja, dodajanja, nadomeščanja ali drugega spreminjanja izdanega računa brez kasnejših digitalnih poročil o spremembi. Omogočati mora potrjevanje računov z namenskim digitalnim potrdilom, povezavo z informacijskim sistemom Finančne uprave RS in izpis podatkov o vseh izdanih računih ter kopijah računov.

OBVEZNOSTI ZAVEZANCA V PRIMERU IZDAJANJA RAČUNOV

Z UPORABO VEZANE KNJIGE RAČUNOV

 

1., 2. in 3. točka veljajo enako kot pri zavezancu, ki račune izdaja preko davčne blagajne.

4. Priskrbeti mora vezano knjigo računov in jo pred pričetkom izdajanja računov potrditi pri davčnem organu, preko portala eDavki.

 

 

5. Ob izdaji računa mora pravilno izpolniti izdan račun.

 

6. V roku 10 dni po izdaji računa mora davčnemu organu preko elektronske povezave – aplikacije MINI blagajna na spletni strani FURS-a, poročati podatke o posameznem izdanem računu.

 

MINI blagajna je aplikacija na spletni strani Finančne uprave RS in je brezplačna (predvidena objava aplikacije je v začetku decembra 2015).

Preko nje morajo zavezanci, ki izdajajo račune z uporabo vezane knjige računov, poročati o izdanih računih v roku 10 dni po izdaji računa.

Aplikacija je namenjena tudi t. i. malim zavezancem, ki izdajo manjše število računov, poravnanih z gotovino. MINI blagajna nudi poenostavljeno izdajanje in potrjevanje računov. Zavezancem namenske programske opreme ni treba kupiti, imeti pa morajo elektronsko napravo z vzpostavljenim dostopom do spletne strani Finančne uprave RS in tiskalnik za tiskanje računov.

KAJ JE ŠE DOBRO VEDETI?

 

Čas izdaje računa

V trenutku, ko je storitev ali dobava blaga opravljena in zavezanec prejme plačilo v gotovini, mora biti račun izdan in potrjen.

Izdajanje negotovinskih računov

Za izdajo negotovinskih računov ni predpisano davčno potrjevanje računov. Ne glede na to lahko zavezanci izdajajo negotovinske račune po istem sistemu, kot gotovinske. Torej, bodisi vse račune pošiljajo v potrjevanje Finančni upravi RS ali pa se odločijo, da bodo v potrjevanje posredovali le gotovinske račune.

Potrjevanje dobropisov in avansov pri Finančni upravi RS

Dobropis in avansni račun oz. račun za predplačilo je treba potrditi. Po opravljeni dobavi blaga oz. opravljeni storitvi je potrebno izstaviti račun, ki ga je prav tako potrebno potrditi.

Kopije računov

Kopija računa mora biti ustrezno označena v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov. Na kopiji mora biti navedeno, da gre za kopijo računa, zaporedna številka kopije določenega računa in točen čas (ura in minute) izdaje kopije.

Hranjenje računov

Zavezanci morajo izdane račune hraniti v skladu s 86. členom ZDDV-1. Hraniti jih je potrebno vsaj 10 let po poteku leta, na katero se račun nanaša, oziroma 20 let, v primeru, da se račun nanaša na nepremičnino. Oblika, v kateri jih je potrebno hraniti, je lahko elektronska ali fizična, pomembno je, da ostanejo podatki čitljivi in da se ne spreminjajo.

Izdajanje računov v primeru prekinjene elektronske povezave

V primerih, ko je internetna povezava prekinjena ali ko centralno informacijski sistem Finančne uprave RS ne deluje, mora zavezanec po dveh delovnih dneh od prekinitve povezave poročati Finančni upravi RS o izdanih računih. V primeru daljšega nedelovanja povezave iz upravičenih razlogov, mora zavezanec poslati podatke o izdanih računih najkasneje naslednji delovni dan po vzpostavitvi povezave.

Zaradi nedelovanja povezave izdan račun ne vsebuje oznake EOR, ki jo določi centralno informacijski sistem Finančne uprave RS. Zavezanec po naknadnem posredovanju podatkov o izdanem računu, prejme račun z oznako EOR, ki predstavlja potrdilo o prejemu naknadno posredovanih podatkov.

Obveznost kupca

Obveznost kupca je, da zahteva in prevzame račun. Zadržati ga mora do izhoda iz poslovnega prostora izdajatelja računa. Račun je dolžan predložiti Tržnemu inšpektorju RS ali drugemu davčnemu organu, v kolikor to zahteva. V primeru neupoštevanja hranitve računa ali ne predložitve računa, davčnemu organu, je kupec lahko oglobljen.

 

Priporočamo ogled:

pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov Finančne uprave RS v povezavi z davčnim potrjevanjem računov,

zloženke Finančne uprave RS o davčnem potrjevanju računov,

Zakona o davčnem potrjevanju računov,

Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov,

Pravilnika o spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.

 

PREKRŠKI, KAZNI IN GLOBE

 

Kupec je lahko oglobljen z denarno kaznijo – 40,00 €, v primeru, da računa ne prevzame in ne zadrži do odhoda iz poslovnih prostorov ter ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi.

Med davčne prekrške se štejejo prekrški zavezancev:

– neuporaba namenskega digitalnega potrdila za potrjevanje računov,

– ne poročanje davčne številke osebe, ki izda račun, Finančni upravi RS in ne povezava davčne številke in oznake osebe navedene na izdanem računu,

– neupoštevanje predpisane številke računa na izdanem računu,

– ne vzpostavitve elektronske povezave ali elektronske naprave za izdajanje računov v predpisanem roku in naknadno ne posredovanje računov v predpisanem roku,

– ne hranjenja potrdila o naknadno poslanih izdanih računih,

– ne imetje potrdila s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS v primeru nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave,

– ne objava obvestila, o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da račun vzame, na vidno mesto.

 

Globe

    • Odgovorna oseba: 800 – 5.000 €
    • Fizična oseba z dejavnostjo (s.p. in drugi zasebniki): 1.500 – 25.000 €
    • Manjša gospodarska družba (po ZGD-1): 2.000 – 50.000 €
    • Srednja ali velika gospodarska družba (po ZGD-1): 5.000 – 75.000 €

Med hujše davčne prekrške se štejejo prekrški zavezancev:

– ne poročanja podatkov o poslovnih prostorih ali poročanje neresničnih in nepopolnih podatkov o poslovnih prostorih,

– ne sprejetje internega akta,

– pošiljanje neresničnih, nepravilnih in nepopolnih računov v potrjevanje,

– ne izdajanje računov v predpisanem roku,

– nepravilno izdajanje kopij računov – brez navedb, da gre za kopijo računa in navedb o številu kopij računa,

– zagotavljanje programske opreme zavezancu v nasprotju z ZDavPR – ne zagotavljanje izpisa izdanih računov in kopij računov ter omogočanje izdajanja le teh na načine, ki so v nasprotju z omenjenim zakonom.

 

Globe

    • Odgovorna oseba: 1.200 – 10.000 €
    • Fizična oseba z dejavnostjo (s.p. in drugi zasebniki): 3.000 – 50.000 €
    • Manjša gospodarska družba (po ZGD-1): 4.000 – 75.000 €
    • Srednja ali velika gospodarska družba (po ZGD-1): 10.000 – 125.000 €

Med posebej hude davčne prekrške se štejejo:

hujši davčni prekrški, ki so še posebej hudi – povzročitev škode z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi in kakršne koli druge osebne koristi.

Ne glede na predpisane okvirne globe je lahko globa višja od najvišje predpisane globe. Višina globe se določi glede na kršitelja in težo kršitve.

 

Globe

    • Odgovorna oseba: do 20.000 €
    • Fizična oseba z dejavnostjo (s.p. in drugi zasebniki): do 75.000 €
    • Manjša gospodarska družba (po ZGD-1): do 100.000 €
    • Srednja ali velika gospodarska družba (po ZGD-1): do 150.000 €

Za konec …

Vsake zakonodajne spremembe se podjetniki prej ali slej privadimo, jo sprejmemo in vpeljemo v svoje poslovanje. Kljub temu, da za podjetnike uvedba davčnih blagajn prinaša določeno dodatno administrativno in stroškovno obremenitev, smo prepričani, da bo tudi z davčnim potrjevanjem računov tako.

Upamo, da ste v tej nekaj besedah prejeli vse potrebne informacije, ki jih potrebujete za brezskrbno gotovinsko poslovanje od 02.01.2016 dalje.

V nasprotnem primeru nas kontaktirajte in našli bomo PRIMA rešitev za vaše gotovinsko poslovanje.

 

Priporočamo ogled:

Članek: Kako izbrati kakovosten računovodski servis…?

Dobro računovodstvo lahko podjetniku naložbo v servis večkratno povrne!

Nismo le nepotreben strošek, smo dobra naložba za prihodnost vašega podjetja.

051 866 668